Janja073’s Weblog

Just another WordPress.com weblog

1. UVOD

V današnjem času je veliko govora o globalnem segrevanju ozračja, o vzrokih za to in posledicah. Zato sem se odločila, da bom raziskala temo Informacijske tehnologije in globalno segrevanje. Poskušala bom poiskati različne vire na to temo, ki se jih najde na internetu, s pomočjo različnih spletnih iskalnikov, spletnih imenikov, blogov,.. . Zavedam se, da nudi internet ogromno različnih vrst informacij, da so te lahko merodajne ali tudi ne. Zato bom poskušala preverit verodostojnost teh informacij s pomočjo različnih spletnih naslovov. Kako bom pri tem uspešna, bom poročala v zaključku tega dela.

Na koncu  bom tudi navedla, kateri iskalniki so bili najuspešnejši pri iskanju gradiva na to temo ter svoja zapažanja pri tem. Pri navajanju virov informacij se bom držala uveljavljenega standarda ISO 690-2, katerega priporoča Zveza za tehnično kulturo Slovenije.

april 27, 2008 Posted by | Uncategorized | Komentiraj

2. INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Da bomo lažje razumeli sam pojem informacijske tehnologije, si najprej razjasnimo pomen pojma tehnologija. Tehnologija v splošnem pomeni skupek postopkov pridobivanja surovin in postopkov izdelave izdelka od začetnega do končnega stanja. Podobno bi lahko trdili za informacijsko tehnologijo, s tem, da informacijska tehnologija obsega široko področje. Ti postopki oziroma dogajanja pa so odvisna od tehničnih sredstev in pripomočkov, ki jih pri izvajanju prej omenjenih dogodkov uporabljamo.  

 Pojem informacijske tehnologije  dokaj dobro  v strjeni vsebini obrazloži Wikipedija:

»Informacijska tehnologija pokriva področja zajemanja, obdelovanja, shranjevanja in prenašanja vseh vrst informacij. Informacijsko tehnologijo delimo na strojni in programski del, da ta področja povežemo, mora biti prisotna še informacijsko – komunikacijska tehnologija. Informacijska tehnologija v sodobni informacijski družbi nastopa z vlogo dostopnost informacij, krajšanje poslovnih ciklusov in povečanje konkurenčnosti. Je pa tudi dovolj fleksibilna, da zadovolji individualne potrebe pri zbiranju informacij.

Informacijska tehnologija se razvija in napreduje, hkrati pa spreminja našo družbo. Zato bi lahko govorili o družbenem determinizmu, saj bo nova tehnologija spreminjala našo družbo. Nekateri pa družbo, v kateri živimo, imenujejo kar informacijska družba oz. družba znanja. Informacijska tehnologija postaja vse pomembnejši dejavnik učenja, še posebej v splošnem izobraževanja. Najbolj je to vidno pri izobraževanju na daljavo, saj informacijska tehnologija omogoča uporabnikom (v tem primeru učencem), da varno in zanesljivo dostopajo do okolja za učenje, hkrati pa motivira in spodbudi k učenju.«

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijska_tehnologija]

Podjetja si danes ne morejo predstavljati poslovanja brez informacijske tehnologije. Nekatere dejavnosti brez IT sploh ne bi obstajale. Računalnike, kot najbolj vidni del IT, najdemo v vsaki pisarni, v skoraj vsaki poslovni aktovki in v večini gospodinjstev. IT služi predvsem kot strokovna podpora delu in sicer za povečanje produktivnosti, avtomatizacijo procesov, zniževanje stroškov, sodelovanje med zaposlenimi, partnerji ter komunikacijo, vse to pa vpliva na konkurenčnost podjetja.

 

april 27, 2008 Posted by | Uncategorized | Komentiraj

3. GLOBALNO SEGREVANJE

Kaj je pravzaprav globalno segrevanje in zakaj prihaja do tega? Zaradi boljšega razumevanja teme moramo pojasniti dva termina, ki se ob tem pojavljata: podnebne spremembe in segrevanje ozračja.

»S terminom podnebne spremembe označujemo spreminjanje globalnega in regionalnega podnebja na Zemlji v daljšem časovnem obdobju. Segrevanje ozračja je ožji pojem od podnebnih sprememb in označuje povečanje povprečne temperature zraka in vode v zadnjih nekaj desetletjih. Večina strokovnjakov se strinja, da je tako močno povišanje temperatur v zadnjih tridesetih letih povzročil človek.

Glavni vzrok za segrevanja ozračja je povečanje emisij CO2 v zraku, skupaj s povečanjem vsebnosti drugih toplogrednih plinov, ki povzročajo povečan učinek tople grede, med katerimi so tudi metan in dušikovi oksidi. Toplogredne pline proizvaja človek, in sicer:

·                 z izgorevanjem fosilnih goril, s katerimi proizvede tri četrtine vseh emisij za proizvodnjo dobrin, transport, proizvodnjo elektrike in druga področja;

·                 z usmerjeno rabo tal (npr. sekanjem gozdov) in kmetijstvom;

·                 v svojih gospodinjstvih«

(Slovenska fundacija za trajnostni razvoj)

Da nam bo zadeva bolj jasna, si moramo najprej pojasniti, kaj pravzaprav obdaja našo Zemljo. Vidimo, da so to razne plasti ozračja, ki se nahajajo na različni oddaljenosti od Zemlje. V teh plasteh se nahajajo posamezni plini, ki imajo pomembno vlogo v odnosu do Zemlje. Naj omenimo samo najznačilnejše:

Ozon se nahaja v stratosferi na oddaljenosti os 25 do 50 km ter absorbira nevarno ultravijolično sevanje (UV), ki ga oddaja Sonce. Ko pride do takoimenovane ozonske luknje, lahko ti UV žarki lažje prihajajo do zemeljske površine ter tam s svojim fotokemičnim delovanjem ogrožajo žive celice. Sicer pa sama sprememba v količini ozona nima direktnega vpliva na globalno segrevanje.

Toplogredni plini, kot so vodna para, ogljikov dioksid, metan, klorofluoroogljikovodiki ter žveplov aerosol pa imajo direktni vpliv na globalno segrevanje. Ti prepuščajo kratkovalovno sevanje (UV in vidno svetlobo) skozi nižje plasti atmosfere do zemeljske površine, hkrati pa absorbirajo dolgovalovno (IR) sevanje, ki ga Zemlja seva nazaj v vesolje. S tem svojim delovanje tako skrbijo za primerno temperaturo na Zemlji, lahko bi poenostavljeno rekli, da je to nekakšen zemljin termostat. Dokler so ti elementi v sozvočju so stvari v redu, če pa se poruši to sorazmerje, pa prihaja do globalnega segrevanja. (Kvarkadabra.net, 2008)

Prikaz plasti ozračja

 Izpust škodljivih plinov v atmosfero

Tako kot v vsaki znanstveni razpravi, obstaja tudi v zvezi s podnebnimi spremembami negotovost, vendar se večina znanstvenikov strinja, da je povprečna temperatura na površju Zemlje v zadnjih desetletjih naraščala bolj, kot to lahko pojasnimo z naravnimi podnebnimi cikli. Sedanja epizoda ‘globalnega segrevanja’ je večinoma posledica človekovih dejavnosti.  Glavni vzrok je sežiganje fosilnih goriv, ki sproščajo ogljikov dioksid, ki zadržuje toplotno sevanje v ozračju. Ta, z ravnanji ljudi okrepljeni ‘učinek tople grede’, ustvarja motnje podnebnega sistema, čemur pravimo podnebna sprememba.

Glede posledic globalnega segrevanja so si mnenja znanstvenikov dokaj različna. Eni celo zagovarjajo tezo o eksploziji zemlje ter njenem uničenju kot posledico prekomernega segrevanja jedra. To notranje jedro naj bi se segrevalo, ker je premajhen odvod toplote z zemeljske površine. (Dr Tom J. Chalko, MSc,2001)

 

 

Diagram sprememb temperature in ogljikovega dioksida

 Časovni diagram koncentracije CO2

http://www.kemija.org/index.php?option=content&task=view&id=69

 

 

 

april 27, 2008 Posted by | Uncategorized | Komentiraj

4. INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE IN GLOBALNO SEGREVANJE

Do sedaj smo spoznali kaj so to informacijske tehnologije ter kaj pomeni globalno segrevanje. S temi spoznanji bomo poskušali oba pojma povezati med seboj in ugotoviti v kakšni korelaciji sta.

Čeprav si znanstveniki niso enotni glede vzrokov globalnega segrevanja in nekateri zagovarjajo tezo, da naj bi bil ta pojav posledica naravnih sprememb, bom  sama sprejela tezo, da naj bi bil ta pojav predvsem posledica človekovega ravnanja z okoljem. In to predvsem v novejšem obdobju. Kot vemo iz zgodovine, se je človeštvo razvijalo več tisoč let, velike spremembe pa so se pričele s takoimenovano industrijsko revolucijo. Po tem obdobju sta se tako industrija kot kmetijstvo bliskovito širila. Uvajali so se novi tehnološki postopki, ki so postajali vedno bolj požrešni po energiji. Zaradi tega se je močno povečala poraba neobnovljivih virov energije, kot so premog, nafta in zemeljsko plin. Pri uporabi le-teh pa se v ozračje spušča ogromne količine škodljivih plinov, ki pripomorejo k povečanemu ustvarjanju tople grede. Pojav tople grede nastane, ker nižje plasti atmosfere zadržijo infrardeče sevanje površine Zemlje. Zaradi tega se temperatura Zemljine površine in nižjih slojev ozračja povečata. To je odvisno od razmerja toplotnih tokov, ki energijo prinašajo in odnašajo iz nižjih plasti atmosfere. Na spodnji sliki je shematski prikaz tega procesa. (Matjaž Ravnik, Topla greda, založba Tangram)

Kakšen vpliv imajo informacijske tehnologije na pojav globalnega segrevanja?
Morda bi bil v prvem trenutku odgovor v smislu, da to ne vpliva na ta pojav, saj naj bi ta tehnologija veljala za eno bolj »čistih«. Ko pa vzamemo pod drobnogled vse njene dejavnike, pridemo do čisto drugega zaključka. Včasih si ne moremo niti predstavljati, koliko energije je potrebno zagotoviti za pogon velikih informacijskih centrov. Tako med drugim Microsoft navaja:
« Poraba energije, povezane s strežniki, opremo za hlajenje in sorodno infrastrukturo, se je med leti 2000 in 2005 več kot podvojila, ugotavlja raziskava, ki jo je naročilo podjetje AMD. Največji delež energije porabijo v ZDA (40 odstotkov), kjer podatkovni centri porabijo kar 1,2 odstotka vse energije v državi (1,5 odstotka, če se prištejejo še usmerjevalniki, stikala, diskovna polja in podobna oprema). Če se bo podoben trend nadaljeval, se bo poraba energije od leta 2005 do leta 2010 povečala za 74 odstotkov.

K rasti porabe bo največ prispevala regija Azija-Pacifik (brez Japonske), kjer države, kot so Kitajska, Indija in Indonezija, hitro povečujejo porabo energije za napajanje in hlajenje računalnikov. Delež Azije-Pacifika naj bi se tako do leta 2010 dvignil z 10 na 16 odstotkov.

Evropski delež v porabi energije znaša približno 25 odstotkov, poraba pa se letno povečuje za 17 odstotkov, kar je hitreje, kot znaša svetovno povprečje (16 odstotkov).« (Microsoft.com,2007)

 

 

 

 

 

 

 

“Po nekaterih podatkih naj bi bili podatkovni centri odgovorni za četrtino izpustov CO2. Tako agencija Gartner navaja Za največji, kar 40-odstotni delež emisij industrije IKT so sicer še vedno odgovorni osebni računalniki in zasloni, vendar se delež podatkovnih centrov povečuje hitreje. Gartner zato priporoča organizacijam, da poskušajo ohraniti izpust ogljikovega dioksida v njihovih podatkovnih centrih na stalni ravni. S tem bodo omejile odvečno rast podatkovnih centrov in omilile uporabo energijsko neučinkovite strojne opreme.”(aNET,2008)

Glede na vse bolj glasna opozarjanja o klimatskih spremembah, so leta 1997  politiki, znanstveniki in klimatologi iz 141 držav sprejeli t. i. »kjotski sporazum«, ki ima veljavnost do leta 2012. Podpisani so sprejeli, da bodo skušali zmanjšati emisije ogljikovega dioksida (CO2) v ozračje. Zanimivo pa je to, da sporazuma ni sprejela največja svetovna onesnaževalska »velesila« – torej ZDA – in niti države, ki težijo k temu, da bi postale velike onesnaževalke, saj so v sunkovitem razvoju, npr. Kitajska in Indija. Močno se lahko zamislimo tudi nad slovensko skrbjo za okolje. Slovenija je namreč podpisnica kjotskega sporazuma, a ne kaže na to, da ga bo tudi izpolnila. Emisije CO2 se namreč neprestano povečujejo. Vsekakor ima človek občutek, da so vsi ti dogovori nekako sprejeti s figo v žepu, nekaj se podpiše, vprašanje pa je, kaj se potem izvaja. Vsekakor je težko najbolj razvite države prepričati, da bi svojo čisto tehnologijo delile z bolj revnimi državami. In v tem grmu tudi tiči zajec. Razvite države so izvozile svojo najbolj umazano industrijo v revne, predvsem Azijske države, ter sedaj od njih zahtevajo, da omejijo izpust škodljivih emisij v okolje. In tako se spet vrtimo v začaranem krogu, ki ne prinaša pravega napredka glede varovanja okolja.

Ostaja pa dejstvo, da utegne globalno segrevanje ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek, sprožiti usodno verigo dogodkov, od številnih skrajnih vremenskih pojavov, poplav, suš, epidemij in množičnega izumiranja človeštva. Na to temo se je tudi pojavil dokumentarni film Neprijetna resnica režiserja Davisa Guggenheima, ki prikazuje globalne podnebne spremembe preko predavanj bivšega ameriškega podpredsednika Ala Gora, ki je imel na to temo v zadnjih dvajsetih letih že več kot tisoč predstavitev po ZDA in drugod.  Naravne katastrofe in klimatske spremembe podaja v novi luči, z vizualno in podatkovno bogato prezentacijo, ki vključuje več kot 900 strokovnih študij na to temo. Kakšen odziv je imel ta film bom ponazorila z nekaterimi izjavami znanih osebnosti:

          »Roger Ebert (najbolj popularen ameriški filmski kritik): V 39 letih nisem še nikoli napisal teh besed, sedaj pa jih moram: dolžni ste si, da vidite ta film. Če si ga ne ogledate in imate vnuke, jim morate razložiti, zakaj ste se tako odločili.

           Larry King, CNN: Eden najpomembnejših filmov vseh časov.

          Dr. Alja Brglez: To je zelo pomemben film. Prelomen je zagotovo zaradi ekoloških sporočil, ki jih prinaša, in zaradi pozivov, ki jih morda prvikrat v zgodovini človeštva lahko tako neposredno naslovi na vse človeštvo in na prav vsakega človeka na Zemlji. Nič manj prepričljiv ni filmsko: gre za posnetek predavanja in po vseh pravilih bi pričakovali dolgčas, vendar je film vseskozi vznemirljiv in napet. Prepričana sem, da ga bo videlo veliko ljudi in da bo imel močan odmev.«(Kolosej.si,2006)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadalje vzemimo za primer vsem poznan Google. Ta gigant porabi vsako leto na milijarde dolarjev za razvoj, gradnjo in vzdrževanje svojih podatkovnik strežnikov, na katerih ima shranjene ogromne količine informacij, ki jih potrebuje za svoje storitve. Svoje lokacije izbira predvsem glede cene električne energije, bližino rek in jezer (zaradi hlajenja opreme) in velikost prostora. Google ima v ZDA 19 lokacij s strežniškim centrom, 12 v Evropi, eno v Rusiji, eno v Južni Ameriki in tri v Aziji. Prikaz lokacij je tukaj.

Da so sami veliki potrošniki energije se dobro zavedajo, saj so to pokazali z gesto, ko so se odzvali na članek, ki ga je napisal Mark Ontlus. Ta v članku pojasnjuje porabo energije na domačih računalnikih glede na ozadje, ali je belo, oziroma črno. Bel ekran zaslona naj bi porabil približno 74 W energije, črn pa le 54 W. Svojo oceno je naredil glede na popularnost strani in izračunal, da bi lahko prihranili okoli 750 MWh na leto, če bi imel spletni iskalnik google namesto belega črno ozadje. Google se je na njegov članek odzval tako, da je ustvaril novo verzijo iskalnika s črno zaslonsko sliko, ki so ga poimenovali Blackle (http://www.blackle.com/). Oba iskalnika sta zasnovana na enak način, le da naj bi se pri uporabi Blackla porabilo manj energije.

Na varčevanje z energijo so se odzvali tudi v gigantu IBM. Predstavili so namreč prototip nove tehnologije, ki omogoča drastično večje hitrosti prenosa podatkov prek optičnih povezav z bistveno manjšo porabo energije, kot dosedanje električne in optične povezave. Tehnologija z imenom “green optical link” naj bi omogočala prenos podatkov s hitrostjo kar 8 Tb/s (8000 Gb/s), pri čemer porabi tja do desetkrat manj energije, kot dosedanji najzmogljivejši sistemi. Nov dosežek temelji na optičnih oddajnikih in sprejemnikih predstavljenih pred letom dni, zdaj pa so nove optočipe, kot pravijo tem komponentam, vgradili v elektronsko vezje in prikazali delovanje prototipa na razdalji okoli sto metrov. Kako pomemben je nov dosežek dovolj zgovorno govori podatek, da dosežena prepustnost zadošča za prenos tja do 5.000 sočasnih prenosov video posnetkov v visoki (HD) ločljivosti. Pri IBMu menijo, da lahko komercialno ponudijo tehnologijo že v nekaj letih, sočasno pa razvijajo že nove prototipe, ki bodo dosegli še večje prepustnosti. (IBM Press room,2008)

 

Tudi eden večjih ponudnikov računalniške opreme HP bo za zmanjšanje porabe energije do leta 2010 uporabil različne pristope, kot je uporaba učinkovitejših napajalnikov in naborov čipov ter programske opreme za upravljanje napajanja.

Izdelki z oznako EPEAT Gold vključujejo razne funkcije, ki podjetjem pomagajo pri zmanjševanju vpliva na okolje. Na primer, poslovni namizni računalnik HP Compaq dc7800 Business Desktop PC ima energetsko varčne funkcije, kot so najnovejši procesorji Intel Core 2 Duo, ki porabijo manj energije in zagotavljajo večje zmogljivosti kot prejšnje generacije. Eden najmanjših namiznih računalnikov za poslovna okolja, novi HP dc7800 Ultra-slim Desktop PC, je za 46 odstotkov manjši kot prejšnji model. Najvišjo stopnjo energetske učinkovitosti zagotavlja s 85-odstotno učinkovitim napajalnikom, ki je del standardne opreme.

Druga funkcija, ki prav tako pomaga zmanjšati porabo pri poslovnih namiznih računalnikih, so opcijski napajalniki 80 PLUS, ki so do 15 odstotkov bolj učinkoviti kot standardni modeli.

Na vseh osebnih računalnikih serije dc7800 je naložena programska oprema Verdiem SURVEYOR za oddaljeno upravljanje napajanja. Rešitev pomaga pri merjenju, upravljanju in zmanjšanju porabe energije osebnega računalnika tudi do 33 odstotkov (za približno 200 kilovatnih ur na letni ravni). (Hp.com,2008)

Ne glede na vse do sedaj povedano še vedno velja, da je sama proizvodnja računalniške opreme zelo potratna. Tako naj bi bila zdelava povprečnega osebnega računalnika kar petkrat bolj potratna kot izdelava avtomobila. Leta 2004 je UN univerza, ki ima sedež v Tokiu, razkrila, da je za izdelavo tipičnega namiznega računalnika potrebnih 240 kg fosilnih goriv, 22 kg običajno zelo strupenih kemikalij in 1500 kg vode. Tako je za osebni računalnik, ki v celoti tehta približno 24 kg, potrebna desetkratna količina fosilnih goriv, medtem ko je za izdelavo avtomobila potrebna le dvakratna količina, odvisno od teže. To je vsekakor podatek, nad katerim bo bil marsikdo presenečen. Kot navaja Computer Industry Almanaca, je bilo v prvih tridesetih letih računalniške industrije prodanih 1,4 milijarde enot. V naslednjih petih letih bo po trenutnem trendu povpraševanja prodanih kar 1,3 milijarde enot, kar pomeni, da bo v petih letih prodano skoraj toliko enot kot v prvih tridesetih letih. Ne narašča pa samo prodaja računalnikov, v strmem porastu je tudi prodaja mobilnih telefonov. Ugotovili so namreč, da povprečni uporabnik zamenja mobilnik po približno dveh letih. Ob vsem tem se normalno poraja vprašanje, kam z starimi stvarmi. To večinoma konča v reciklažah, kar po nekaterih podatkih predstavlja približno 4% vseh odpadkov v Evropi, pri čemer ta delež narašča trikrat hitreje kot delež katere koli druge vrste odpadkov. Tako naj bi se po nekaterih podatkih  na britanskih smetiščih nabralo letno dva milijona osebnih računalnikov in 14.000 ton odpadnih tiskalniških kartuš. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da te komponente vsebujejo tudi nevarne snovi, ki na odlagališčih pronicajo v podtalnico, ob sežiganju pa se sproščajo nevarni plini, ki gredo v ozračje.

 

Pogled na mlin, v katerem izginjajo računalniki, iz njega pa prihajajo delčki, manjši od 2 cm.

Toda negativni vplivi teh elektronskih izdelkov niso samo med njihovo izdelavo in uničenjem, temveč tudi med delovanjem. Po podatkih US Department of Environment naj bi pisarniška in telekomunikacijska oprema porabili 3% vse električne energije v ZDA, pri čemer odpade kar 40% tega deleža na računalnike. Britanska organizacija Energy Saving Trust, ki ozavešča ljudi glede varčne porabe električne energije, trdi, da bi lahko Britanci letno (ocena za leto 2005) privarčevali kar 41 milijonov funtov in v ozračje izpustili 220.000 ton ogljikovega dioksida manj, če bi računalniške zaslone izklapljali, namesto da jih puščajo v načinu stand by. Še več, kar 740 milijonov funtov bi lahko privarčevali, če bi redno izklapljali glasbene stolpe, TV-sprejemnike, DVD-predvajalnike, polnilce telefonov in set top bokse, in tako v ozračje izpustili 4 milijone ton ogljikovega dioksida manj. Velika težava je torej brezbrižnost in nerazgledanost samih uporabnikov.  (Tadej Kirinčič, SwPower,2008)

Uporabniki teh naprav bi se marali zavedati, da pri zmanjševanju negativnega vpliva na okolje lahko pomaga vsaka, še tako majhna stvar. In če si že ogledujemo hibridne avtomobile, sončne celice in varčne gospodinjske aparate, lahko tudi pri nakupu računalnika poskrbimo, da ima naša odločitev čim manjši vpliv na okolje.

Prvi dejavnik, ki ga lahko upoštevamo, je poraba električne energije. Osebni računalniki vse bolj pogosto delujejo cele dneve in pri tem lahko porabijo veliko električne energije, zaradi česar je pomembno, da izberemo računalnik z nizko porabo. Ne le da bo imel manjši vpliv na okolje, temveč bo navsezadnje tudi prispeval k manjšemu mesečnemu računu za elektriko.

Ob vsem tem pa je le spodbudno dejstvo, da vedno več okoljevarstvenih organizacij opozarja na vse te škodljive vplive IT tehnologije na okolje, pri čemer dajejo poudarek na prekomerno porabo energije za delovanje podatkovnih centrov.Prekomerna  poraba energije lahko vpliva na industrijo, saj danes stroški za energijo predstavljajo kar 10% celotnega IT proračuna, v prihodnosti pa se lahko povzpnejo na 50%. Vse to navedeno kar samo po sebi kliče po sprejetju primerne zakonodaje, ki bi kaznovala podjetja z velikimi podatkovnimi centri, ki na porabo energije ne pazijo, samo načrtovanje podatkovnih centrov po bo moralo postati bolj premišljeno.

Toda kljub zaskrbljenosti in zastavljenemu cilju večje okoljske sprejemljivosti podatkovnih centrov, je le mali delež IT organizacij pripravil potrebne načrte, večina IT direktorjev pa je svojo uspešnost pri zmanjševanju porabe energije ocenila kot slabo. V obdobju rastočih stroškov za energijo in zaskrbljenosti zaradi globalnega segrevanja tako poraba energije v podatkovnih centrih še vedno raste, ugotavljajo pri BPM Forumu.

Kot najpogostejši razlog neuspešnosti so v raziskavo vključeni IT direktorji navedli pomanjkanje sredstev in operativnih virov, čeprav se zavedajo, da lahko z rešitvami, ki porabijo manj energije, na daljši rok ustvarijo občutne prihranke. Izdatki za energijo so se v zadnjih dveh letih tako podvojili, predvsem zaradi eksplozije podatkov in bolj energijsko zahtevne strojne opreme. (aNET,2008)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadalje vzemimo za primer vsem poznan Google. Ta gigant porabi vsako leto na milijarde dolarjev za razvoj, gradnjo in vzdrževanje svojih podatkovnik strežnikov, na katerih ima shranjene ogromne količine informacij, ki jih potrebuje za svoje storitve. Svoje lokacije izbira predvsem glede cene električne energije, bližino rek in jezer (zaradi hlajenja opreme) in velikost prostora. Google ima v ZDA 19 lokacij s strežniškim centrom, 12 v Evropi, eno v Rusiji, eno v Južni Ameriki in tri v Aziji. Prikaz lokacij je tukaj.

Da so sami veliki potrošniki energije se dobro zavedajo, saj so to pokazali z gesto, ko so se odzvali na članek, ki ga je napisal Mark Ontlus. Ta v članku pojasnjuje porabo energije na domačih računalnikih glede na ozadje, ali je belo, oziroma črno. Bel ekran zaslona naj bi porabil približno 74 W energije, črn pa le 54 W. Svojo oceno je naredil glede na popularnost strani in izračunal, da bi lahko prihranili okoli 750 MWh na leto, če bi imel spletni iskalnik google namesto belega črno ozadje. Google se je na njegov članek odzval tako, da je ustvaril novo verzijo iskalnika s črno zaslonsko sliko, ki so ga poimenovali Blackle (http://www.blackle.com/). Oba iskalnika sta zasnovana na enak način, le da naj bi se pri uporabi Blackla porabilo manj energije.

Na varčevanje z energijo so se odzvali tudi v gigantu IBM. Predstavili so namreč prototip nove tehnologije, ki omogoča drastično večje hitrosti prenosa podatkov prek optičnih povezav z bistveno manjšo porabo energije, kot dosedanje električne in optične povezave. Tehnologija z imenom “green optical link” naj bi omogočala prenos podatkov s hitrostjo kar 8 Tb/s (8000 Gb/s), pri čemer porabi tja do desetkrat manj energije, kot dosedanji najzmogljivejši sistemi. Nov dosežek temelji na optičnih oddajnikih in sprejemnikih predstavljenih pred letom dni, zdaj pa so nove optočipe, kot pravijo tem komponentam, vgradili v elektronsko vezje in prikazali delovanje prototipa na razdalji okoli sto metrov. Kako pomemben je nov dosežek dovolj zgovorno govori podatek, da dosežena prepustnost zadošča za prenos tja do 5.000 sočasnih prenosov video posnetkov v visoki (HD) ločljivosti. Pri IBMu menijo, da lahko komercialno ponudijo tehnologijo že v nekaj letih, sočasno pa razvijajo že nove prototipe, ki bodo dosegli še večje prepustnosti. (IBM Press room,2008)

 

Tudi eden večjih ponudnikov računalniške opreme HP bo za zmanjšanje porabe energije do leta 2010 uporabil različne pristope, kot je uporaba učinkovitejših napajalnikov in naborov čipov ter programske opreme za upravljanje napajanja.

Izdelki z oznako EPEAT Gold vključujejo razne funkcije, ki podjetjem pomagajo pri zmanjševanju vpliva na okolje. Na primer, poslovni namizni računalnik HP Compaq dc7800 Business Desktop PC ima energetsko varčne funkcije, kot so najnovejši procesorji Intel Core 2 Duo, ki porabijo manj energije in zagotavljajo večje zmogljivosti kot prejšnje generacije. Eden najmanjših namiznih računalnikov za poslovna okolja, novi HP dc7800 Ultra-slim Desktop PC, je za 46 odstotkov manjši kot prejšnji model. Najvišjo stopnjo energetske učinkovitosti zagotavlja s 85-odstotno učinkovitim napajalnikom, ki je del standardne opreme.

Druga funkcija, ki prav tako pomaga zmanjšati porabo pri poslovnih namiznih računalnikih, so opcijski napajalniki 80 PLUS, ki so do 15 odstotkov bolj učinkoviti kot standardni modeli.

Na vseh osebnih računalnikih serije dc7800 je naložena programska oprema Verdiem SURVEYOR za oddaljeno upravljanje napajanja. Rešitev pomaga pri merjenju, upravljanju in zmanjšanju porabe energije osebnega računalnika tudi do 33 odstotkov (za približno 200 kilovatnih ur na letni ravni). (Hp.com,2008)

Ne glede na vse do sedaj povedano še vedno velja, da je sama proizvodnja računalniške opreme zelo potratna. Tako naj bi bila zdelava povprečnega osebnega računalnika kar petkrat bolj potratna kot izdelava avtomobila. Leta 2004 je UN univerza, ki ima sedež v Tokiu, razkrila, da je za izdelavo tipičnega namiznega računalnika potrebnih 240 kg fosilnih goriv, 22 kg običajno zelo strupenih kemikalij in 1500 kg vode. Tako je za osebni računalnik, ki v celoti tehta približno 24 kg, potrebna desetkratna količina fosilnih goriv, medtem ko je za izdelavo avtomobila potrebna le dvakratna količina, odvisno od teže. To je vsekakor podatek, nad katerim bo bil marsikdo presenečen. Kot navaja Computer Industry Almanaca, je bilo v prvih tridesetih letih računalniške industrije prodanih 1,4 milijarde enot. V naslednjih petih letih bo po trenutnem trendu povpraševanja prodanih kar 1,3 milijarde enot, kar pomeni, da bo v petih letih prodano skoraj toliko enot kot v prvih tridesetih letih. Ne narašča pa samo prodaja računalnikov, v strmem porastu je tudi prodaja mobilnih telefonov. Ugotovili so namreč, da povprečni uporabnik zamenja mobilnik po približno dveh letih. Ob vsem tem se normalno poraja vprašanje, kam z starimi stvarmi. To večinoma konča v reciklažah, kar po nekaterih podatkih predstavlja približno 4% vseh odpadkov v Evropi, pri čemer ta delež narašča trikrat hitreje kot delež katere koli druge vrste odpadkov. Tako naj bi se po nekaterih podatkih  na britanskih smetiščih nabralo letno dva milijona osebnih računalnikov in 14.000 ton odpadnih tiskalniških kartuš. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da te komponente vsebujejo tudi nevarne snovi, ki na odlagališčih pronicajo v podtalnico, ob sežiganju pa se sproščajo nevarni plini, ki gredo v ozračje.

 

Pogled na mlin, v katerem izginjajo računalniki, iz njega pa prihajajo delčki, manjši od 2 cm.

Toda negativni vplivi teh elektronskih izdelkov niso samo med njihovo izdelavo in uničenjem, temveč tudi med delovanjem. Po podatkih US Department of Environment naj bi pisarniška in telekomunikacijska oprema porabili 3% vse električne energije v ZDA, pri čemer odpade kar 40% tega deleža na računalnike. Britanska organizacija Energy Saving Trust, ki ozavešča ljudi glede varčne porabe električne energije, trdi, da bi lahko Britanci letno (ocena za leto 2005) privarčevali kar 41 milijonov funtov in v ozračje izpustili 220.000 ton ogljikovega dioksida manj, če bi računalniške zaslone izklapljali, namesto da jih puščajo v načinu stand by. Še več, kar 740 milijonov funtov bi lahko privarčevali, če bi redno izklapljali glasbene stolpe, TV-sprejemnike, DVD-predvajalnike, polnilce telefonov in set top bokse, in tako v ozračje izpustili 4 milijone ton ogljikovega dioksida manj. Velika težava je torej brezbrižnost in nerazgledanost samih uporabnikov.  (Tadej Kirinčič, SwPower,2008)

Uporabniki teh naprav bi se marali zavedati, da pri zmanjševanju negativnega vpliva na okolje lahko pomaga vsaka, še tako majhna stvar. In če si že ogledujemo hibridne avtomobile, sončne celice in varčne gospodinjske aparate, lahko tudi pri nakupu računalnika poskrbimo, da ima naša odločitev čim manjši vpliv na okolje.

Prvi dejavnik, ki ga lahko upoštevamo, je poraba električne energije. Osebni računalniki vse bolj pogosto delujejo cele dneve in pri tem lahko porabijo veliko električne energije, zaradi česar je pomembno, da izberemo računalnik z nizko porabo. Ne le da bo imel manjši vpliv na okolje, temveč bo navsezadnje tudi prispeval k manjšemu mesečnemu računu za elektriko.

Ob vsem tem pa je le spodbudno dejstvo, da vedno več okoljevarstvenih organizacij opozarja na vse te škodljive vplive IT tehnologije na okolje, pri čemer dajejo poudarek na prekomerno porabo energije za delovanje podatkovnih centrov.Prekomerna  poraba energije lahko vpliva na industrijo, saj danes stroški za energijo predstavljajo kar 10% celotnega IT proračuna, v prihodnosti pa se lahko povzpnejo na 50%. Vse to navedeno kar samo po sebi kliče po sprejetju primerne zakonodaje, ki bi kaznovala podjetja z velikimi podatkovnimi centri, ki na porabo energije ne pazijo, samo načrtovanje podatkovnih centrov po bo moralo postati bolj premišljeno.

Toda kljub zaskrbljenosti in zastavljenemu cilju večje okoljske sprejemljivosti podatkovnih centrov, je le mali delež IT organizacij pripravil potrebne načrte, večina IT direktorjev pa je svojo uspešnost pri zmanjševanju porabe energije ocenila kot slabo. V obdobju rastočih stroškov za energijo in zaskrbljenosti zaradi globalnega segrevanja tako poraba energije v podatkovnih centrih še vedno raste, ugotavljajo pri BPM Forumu.

Kot najpogostejši razlog neuspešnosti so v raziskavo vključeni IT direktorji navedli pomanjkanje sredstev in operativnih virov, čeprav se zavedajo, da lahko z rešitvami, ki porabijo manj energije, na daljši rok ustvarijo občutne prihranke. Izdatki za energijo so se v zadnjih dveh letih tako podvojili, predvsem zaradi eksplozije podatkov in bolj energijsko zahtevne strojne opreme. (aNET,2008)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadalje vzemimo za primer vsem poznan Google. Ta gigant porabi vsako leto na milijarde dolarjev za razvoj, gradnjo in vzdrževanje svojih podatkovnik strežnikov, na katerih ima shranjene ogromne količine informacij, ki jih potrebuje za svoje storitve. Svoje lokacije izbira predvsem glede cene električne energije, bližino rek in jezer (zaradi hlajenja opreme) in velikost prostora. Google ima v ZDA 19 lokacij s strežniškim centrom, 12 v Evropi, eno v Rusiji, eno v Južni Ameriki in tri v Aziji. Prikaz lokacij je tukaj.

Da so sami veliki potrošniki energije se dobro zavedajo, saj so to pokazali z gesto, ko so se odzvali na članek, ki ga je napisal Mark Ontlus. Ta v članku pojasnjuje porabo energije na domačih računalnikih glede na ozadje, ali je belo, oziroma črno. Bel ekran zaslona naj bi porabil približno 74 W energije, črn pa le 54 W. Svojo oceno je naredil glede na popularnost strani in izračunal, da bi lahko prihranili okoli 750 MWh na leto, če bi imel spletni iskalnik google namesto belega črno ozadje. Google se je na njegov članek odzval tako, da je ustvaril novo verzijo iskalnika s črno zaslonsko sliko, ki so ga poimenovali Blackle (http://www.blackle.com/). Oba iskalnika sta zasnovana na enak način, le da naj bi se pri uporabi Blackla porabilo manj energije.

Na varčevanje z energijo so se odzvali tudi v gigantu IBM. Predstavili so namreč prototip nove tehnologije, ki omogoča drastično večje hitrosti prenosa podatkov prek optičnih povezav z bistveno manjšo porabo energije, kot dosedanje električne in optične povezave. Tehnologija z imenom “green optical link” naj bi omogočala prenos podatkov s hitrostjo kar 8 Tb/s (8000 Gb/s), pri čemer porabi tja do desetkrat manj energije, kot dosedanji najzmogljivejši sistemi. Nov dosežek temelji na optičnih oddajnikih in sprejemnikih predstavljenih pred letom dni, zdaj pa so nove optočipe, kot pravijo tem komponentam, vgradili v elektronsko vezje in prikazali delovanje prototipa na razdalji okoli sto metrov. Kako pomemben je nov dosežek dovolj zgovorno govori podatek, da dosežena prepustnost zadošča za prenos tja do 5.000 sočasnih prenosov video posnetkov v visoki (HD) ločljivosti. Pri IBMu menijo, da lahko komercialno ponudijo tehnologijo že v nekaj letih, sočasno pa razvijajo že nove prototipe, ki bodo dosegli še večje prepustnosti. (IBM Press room,2008)

 

Tudi eden večjih ponudnikov računalniške opreme HP bo za zmanjšanje porabe energije do leta 2010 uporabil različne pristope, kot je uporaba učinkovitejših napajalnikov in naborov čipov ter programske opreme za upravljanje napajanja.

Izdelki z oznako EPEAT Gold vključujejo razne funkcije, ki podjetjem pomagajo pri zmanjševanju vpliva na okolje. Na primer, poslovni namizni računalnik HP Compaq dc7800 Business Desktop PC ima energetsko varčne funkcije, kot so najnovejši procesorji Intel Core 2 Duo, ki porabijo manj energije in zagotavljajo večje zmogljivosti kot prejšnje generacije. Eden najmanjših namiznih računalnikov za poslovna okolja, novi HP dc7800 Ultra-slim Desktop PC, je za 46 odstotkov manjši kot prejšnji model. Najvišjo stopnjo energetske učinkovitosti zagotavlja s 85-odstotno učinkovitim napajalnikom, ki je del standardne opreme.

Druga funkcija, ki prav tako pomaga zmanjšati porabo pri poslovnih namiznih računalnikih, so opcijski napajalniki 80 PLUS, ki so do 15 odstotkov bolj učinkoviti kot standardni modeli.

Na vseh osebnih računalnikih serije dc7800 je naložena programska oprema Verdiem SURVEYOR za oddaljeno upravljanje napajanja. Rešitev pomaga pri merjenju, upravljanju in zmanjšanju porabe energije osebnega računalnika tudi do 33 odstotkov (za približno 200 kilovatnih ur na letni ravni). (Hp.com,2008)

Ne glede na vse do sedaj povedano še vedno velja, da je sama proizvodnja računalniške opreme zelo potratna. Tako naj bi bila zdelava povprečnega osebnega računalnika kar petkrat bolj potratna kot izdelava avtomobila. Leta 2004 je UN univerza, ki ima sedež v Tokiu, razkrila, da je za izdelavo tipičnega namiznega računalnika potrebnih 240 kg fosilnih goriv, 22 kg običajno zelo strupenih kemikalij in 1500 kg vode. Tako je za osebni računalnik, ki v celoti tehta približno 24 kg, potrebna desetkratna količina fosilnih goriv, medtem ko je za izdelavo avtomobila potrebna le dvakratna količina, odvisno od teže. To je vsekakor podatek, nad katerim bo bil marsikdo presenečen. Kot navaja Computer Industry Almanaca, je bilo v prvih tridesetih letih računalniške industrije prodanih 1,4 milijarde enot. V naslednjih petih letih bo po trenutnem trendu povpraševanja prodanih kar 1,3 milijarde enot, kar pomeni, da bo v petih letih prodano skoraj toliko enot kot v prvih tridesetih letih. Ne narašča pa samo prodaja računalnikov, v strmem porastu je tudi prodaja mobilnih telefonov. Ugotovili so namreč, da povprečni uporabnik zamenja mobilnik po približno dveh letih. Ob vsem tem se normalno poraja vprašanje, kam z starimi stvarmi. To večinoma konča v reciklažah, kar po nekaterih podatkih predstavlja približno 4% vseh odpadkov v Evropi, pri čemer ta delež narašča trikrat hitreje kot delež katere koli druge vrste odpadkov. Tako naj bi se po nekaterih podatkih  na britanskih smetiščih nabralo letno dva milijona osebnih računalnikov in 14.000 ton odpadnih tiskalniških kartuš. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da te komponente vsebujejo tudi nevarne snovi, ki na odlagališčih pronicajo v podtalnico, ob sežiganju pa se sproščajo nevarni plini, ki gredo v ozračje.

 

Pogled na mlin, v katerem izginjajo računalniki, iz njega pa prihajajo delčki, manjši od 2 cm.

Toda negativni vplivi teh elektronskih izdelkov niso samo med njihovo izdelavo in uničenjem, temveč tudi med delovanjem. Po podatkih US Department of Environment naj bi pisarniška in telekomunikacijska oprema porabili 3% vse električne energije v ZDA, pri čemer odpade kar 40% tega deleža na računalnike. Britanska organizacija Energy Saving Trust, ki ozavešča ljudi glede varčne porabe električne energije, trdi, da bi lahko Britanci letno (ocena za leto 2005) privarčevali kar 41 milijonov funtov in v ozračje izpustili 220.000 ton ogljikovega dioksida manj, če bi računalniške zaslone izklapljali, namesto da jih puščajo v načinu stand by. Še več, kar 740 milijonov funtov bi lahko privarčevali, če bi redno izklapljali glasbene stolpe, TV-sprejemnike, DVD-predvajalnike, polnilce telefonov in set top bokse, in tako v ozračje izpustili 4 milijone ton ogljikovega dioksida manj. Velika težava je torej brezbrižnost in nerazgledanost samih uporabnikov.  (Tadej Kirinčič, SwPower,2008)

Uporabniki teh naprav bi se marali zavedati, da pri zmanjševanju negativnega vpliva na okolje lahko pomaga vsaka, še tako majhna stvar. In če si že ogledujemo hibridne avtomobile, sončne celice in varčne gospodinjske aparate, lahko tudi pri nakupu računalnika poskrbimo, da ima naša odločitev čim manjši vpliv na okolje.

Prvi dejavnik, ki ga lahko upoštevamo, je poraba električne energije. Osebni računalniki vse bolj pogosto delujejo cele dneve in pri tem lahko porabijo veliko električne energije, zaradi česar je pomembno, da izberemo računalnik z nizko porabo. Ne le da bo imel manjši vpliv na okolje, temveč bo navsezadnje tudi prispeval k manjšemu mesečnemu računu za elektriko.

Ob vsem tem pa je le spodbudno dejstvo, da vedno več okoljevarstvenih organizacij opozarja na vse te škodljive vplive IT tehnologije na okolje, pri čemer dajejo poudarek na prekomerno porabo energije za delovanje podatkovnih centrov.Prekomerna  poraba energije lahko vpliva na industrijo, saj danes stroški za energijo predstavljajo kar 10% celotnega IT proračuna, v prihodnosti pa se lahko povzpnejo na 50%. Vse to navedeno kar samo po sebi kliče po sprejetju primerne zakonodaje, ki bi kaznovala podjetja z velikimi podatkovnimi centri, ki na porabo energije ne pazijo, samo načrtovanje podatkovnih centrov po bo moralo postati bolj premišljeno.

Toda kljub zaskrbljenosti in zastavljenemu cilju večje okoljske sprejemljivosti podatkovnih centrov, je le mali delež IT organizacij pripravil potrebne načrte, večina IT direktorjev pa je svojo uspešnost pri zmanjševanju porabe energije ocenila kot slabo. V obdobju rastočih stroškov za energijo in zaskrbljenosti zaradi globalnega segrevanja tako poraba energije v podatkovnih centrih še vedno raste, ugotavljajo pri BPM Forumu.

Kot najpogostejši razlog neuspešnosti so v raziskavo vključeni IT direktorji navedli pomanjkanje sredstev in operativnih virov, čeprav se zavedajo, da lahko z rešitvami, ki porabijo manj energije, na daljši rok ustvarijo občutne prihranke. Izdatki za energijo so se v zadnjih dveh letih tako podvojili, predvsem zaradi eksplozije podatkov in bolj energijsko zahtevne strojne opreme. (aNET,2008)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadalje vzemimo za primer vsem poznan Google. Ta gigant porabi vsako leto na milijarde dolarjev za razvoj, gradnjo in vzdrževanje svojih podatkovnik strežnikov, na katerih ima shranjene ogromne količine informacij, ki jih potrebuje za svoje storitve. Svoje lokacije izbira predvsem glede cene električne energije, bližino rek in jezer (zaradi hlajenja opreme) in velikost prostora. Google ima v ZDA 19 lokacij s strežniškim centrom, 12 v Evropi, eno v Rusiji, eno v Južni Ameriki in tri v Aziji. Prikaz lokacij je tukaj.

Da so sami veliki potrošniki energije se dobro zavedajo, saj so to pokazali z gesto, ko so se odzvali na članek, ki ga je napisal Mark Ontlus. Ta v članku pojasnjuje porabo energije na domačih računalnikih glede na ozadje, ali je belo, oziroma črno. Bel ekran zaslona naj bi porabil približno 74 W energije, črn pa le 54 W. Svojo oceno je naredil glede na popularnost strani in izračunal, da bi lahko prihranili okoli 750 MWh na leto, če bi imel spletni iskalnik google namesto belega črno ozadje. Google se je na njegov članek odzval tako, da je ustvaril novo verzijo iskalnika s črno zaslonsko sliko, ki so ga poimenovali Blackle (http://www.blackle.com/). Oba iskalnika sta zasnovana na enak način, le da naj bi se pri uporabi Blackla porabilo manj energije.

Na varčevanje z energijo so se odzvali tudi v gigantu IBM. Predstavili so namreč prototip nove tehnologije, ki omogoča drastično večje hitrosti prenosa podatkov prek optičnih povezav z bistveno manjšo porabo energije, kot dosedanje električne in optične povezave. Tehnologija z imenom “green optical link” naj bi omogočala prenos podatkov s hitrostjo kar 8 Tb/s (8000 Gb/s), pri čemer porabi tja do desetkrat manj energije, kot dosedanji najzmogljivejši sistemi. Nov dosežek temelji na optičnih oddajnikih in sprejemnikih predstavljenih pred letom dni, zdaj pa so nove optočipe, kot pravijo tem komponentam, vgradili v elektronsko vezje in prikazali delovanje prototipa na razdalji okoli sto metrov. Kako pomemben je nov dosežek dovolj zgovorno govori podatek, da dosežena prepustnost zadošča za prenos tja do 5.000 sočasnih prenosov video posnetkov v visoki (HD) ločljivosti. Pri IBMu menijo, da lahko komercialno ponudijo tehnologijo že v nekaj letih, sočasno pa razvijajo že nove prototipe, ki bodo dosegli še večje prepustnosti. (IBM Press room,2008)

 

Tudi eden večjih ponudnikov računalniške opreme HP bo za zmanjšanje porabe energije do leta 2010 uporabil različne pristope, kot je uporaba učinkovitejših napajalnikov in naborov čipov ter programske opreme za upravljanje napajanja.

Izdelki z oznako EPEAT Gold vključujejo razne funkcije, ki podjetjem pomagajo pri zmanjševanju vpliva na okolje. Na primer, poslovni namizni računalnik HP Compaq dc7800 Business Desktop PC ima energetsko varčne funkcije, kot so najnovejši procesorji Intel Core 2 Duo, ki porabijo manj energije in zagotavljajo večje zmogljivosti kot prejšnje generacije. Eden najmanjših namiznih računalnikov za poslovna okolja, novi HP dc7800 Ultra-slim Desktop PC, je za 46 odstotkov manjši kot prejšnji model. Najvišjo stopnjo energetske učinkovitosti zagotavlja s 85-odstotno učinkovitim napajalnikom, ki je del standardne opreme.

Druga funkcija, ki prav tako pomaga zmanjšati porabo pri poslovnih namiznih računalnikih, so opcijski napajalniki 80 PLUS, ki so do 15 odstotkov bolj učinkoviti kot standardni modeli.

Na vseh osebnih računalnikih serije dc7800 je naložena programska oprema Verdiem SURVEYOR za oddaljeno upravljanje napajanja. Rešitev pomaga pri merjenju, upravljanju in zmanjšanju porabe energije osebnega računalnika tudi do 33 odstotkov (za približno 200 kilovatnih ur na letni ravni). (Hp.com,2008)

Ne glede na vse do sedaj povedano še vedno velja, da je sama proizvodnja računalniške opreme zelo potratna. Tako naj bi bila zdelava povprečnega osebnega računalnika kar petkrat bolj potratna kot izdelava avtomobila. Leta 2004 je UN univerza, ki ima sedež v Tokiu, razkrila, da je za izdelavo tipičnega namiznega računalnika potrebnih 240 kg fosilnih goriv, 22 kg običajno zelo strupenih kemikalij in 1500 kg vode. Tako je za osebni računalnik, ki v celoti tehta približno 24 kg, potrebna desetkratna količina fosilnih goriv, medtem ko je za izdelavo avtomobila potrebna le dvakratna količina, odvisno od teže. To je vsekakor podatek, nad katerim bo bil marsikdo presenečen. Kot navaja Computer Industry Almanaca, je bilo v prvih tridesetih letih računalniške industrije prodanih 1,4 milijarde enot. V naslednjih petih letih bo po trenutnem trendu povpraševanja prodanih kar 1,3 milijarde enot, kar pomeni, da bo v petih letih prodano skoraj toliko enot kot v prvih tridesetih letih. Ne narašča pa samo prodaja računalnikov, v strmem porastu je tudi prodaja mobilnih telefonov. Ugotovili so namreč, da povprečni uporabnik zamenja mobilnik po približno dveh letih. Ob vsem tem se normalno poraja vprašanje, kam z starimi stvarmi. To večinoma konča v reciklažah, kar po nekaterih podatkih predstavlja približno 4% vseh odpadkov v Evropi, pri čemer ta delež narašča trikrat hitreje kot delež katere koli druge vrste odpadkov. Tako naj bi se po nekaterih podatkih  na britanskih smetiščih nabralo letno dva milijona osebnih računalnikov in 14.000 ton odpadnih tiskalniških kartuš. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da te komponente vsebujejo tudi nevarne snovi, ki na odlagališčih pronicajo v podtalnico, ob sežiganju pa se sproščajo nevarni plini, ki gredo v ozračje.

 

Pogled na mlin, v katerem izginjajo računalniki, iz njega pa prihajajo delčki, manjši od 2 cm.

Toda negativni vplivi teh elektronskih izdelkov niso samo med njihovo izdelavo in uničenjem, temveč tudi med delovanjem. Po podatkih US Department of Environment naj bi pisarniška in telekomunikacijska oprema porabili 3% vse električne energije v ZDA, pri čemer odpade kar 40% tega deleža na računalnike. Britanska organizacija Energy Saving Trust, ki ozavešča ljudi glede varčne porabe električne energije, trdi, da bi lahko Britanci letno (ocena za leto 2005) privarčevali kar 41 milijonov funtov in v ozračje izpustili 220.000 ton ogljikovega dioksida manj, če bi računalniške zaslone izklapljali, namesto da jih puščajo v načinu stand by. Še več, kar 740 milijonov funtov bi lahko privarčevali, če bi redno izklapljali glasbene stolpe, TV-sprejemnike, DVD-predvajalnike, polnilce telefonov in set top bokse, in tako v ozračje izpustili 4 milijone ton ogljikovega dioksida manj. Velika težava je torej brezbrižnost in nerazgledanost samih uporabnikov.  (Tadej Kirinčič, SwPower,2008)

Uporabniki teh naprav bi se marali zavedati, da pri zmanjševanju negativnega vpliva na okolje lahko pomaga vsaka, še tako majhna stvar. In če si že ogledujemo hibridne avtomobile, sončne celice in varčne gospodinjske aparate, lahko tudi pri nakupu računalnika poskrbimo, da ima naša odločitev čim manjši vpliv na okolje.

Prvi dejavnik, ki ga lahko upoštevamo, je poraba električne energije. Osebni računalniki vse bolj pogosto delujejo cele dneve in pri tem lahko porabijo veliko električne energije, zaradi česar je pomembno, da izberemo računalnik z nizko porabo. Ne le da bo imel manjši vpliv na okolje, temveč bo navsezadnje tudi prispeval k manjšemu mesečnemu računu za elektriko.

Ob vsem tem pa je le spodbudno dejstvo, da vedno več okoljevarstvenih organizacij opozarja na vse te škodljive vplive IT tehnologije na okolje, pri čemer dajejo poudarek na prekomerno porabo energije za delovanje podatkovnih centrov.Prekomerna  poraba energije lahko vpliva na industrijo, saj danes stroški za energijo predstavljajo kar 10% celotnega IT proračuna, v prihodnosti pa se lahko povzpnejo na 50%. Vse to navedeno kar samo po sebi kliče po sprejetju primerne zakonodaje, ki bi kaznovala podjetja z velikimi podatkovnimi centri, ki na porabo energije ne pazijo, samo načrtovanje podatkovnih centrov po bo moralo postati bolj premišljeno.

Toda kljub zaskrbljenosti in zastavljenemu cilju večje okoljske sprejemljivosti podatkovnih centrov, je le mali delež IT organizacij pripravil potrebne načrte, večina IT direktorjev pa je svojo uspešnost pri zmanjševanju porabe energije ocenila kot slabo. V obdobju rastočih stroškov za energijo in zaskrbljenosti zaradi globalnega segrevanja tako poraba energije v podatkovnih centrih še vedno raste, ugotavljajo pri BPM Forumu.

Kot najpogostejši razlog neuspešnosti so v raziskavo vključeni IT direktorji navedli pomanjkanje sredstev in operativnih virov, čeprav se zavedajo, da lahko z rešitvami, ki porabijo manj energije, na daljši rok ustvarijo občutne prihranke. Izdatki za energijo so se v zadnjih dveh letih tako podvojili, predvsem zaradi eksplozije podatkov in bolj energijsko zahtevne strojne opreme. (aNET,2008)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadalje vzemimo za primer vsem poznan Google. Ta gigant porabi vsako leto na milijarde dolarjev za razvoj, gradnjo in vzdrževanje svojih podatkovnik strežnikov, na katerih ima shranjene ogromne količine informacij, ki jih potrebuje za svoje storitve. Svoje lokacije izbira predvsem glede cene električne energije, bližino rek in jezer (zaradi hlajenja opreme) in velikost prostora. Google ima v ZDA 19 lokacij s strežniškim centrom, 12 v Evropi, eno v Rusiji, eno v Južni Ameriki in tri v Aziji. Prikaz lokacij je tukaj.

Da so sami veliki potrošniki energije se dobro zavedajo, saj so to pokazali z gesto, ko so se odzvali na članek, ki ga je napisal Mark Ontlus. Ta v članku pojasnjuje porabo energije na domačih računalnikih glede na ozadje, ali je belo, oziroma črno. Bel ekran zaslona naj bi porabil približno 74 W energije, črn pa le 54 W. Svojo oceno je naredil glede na popularnost strani in izračunal, da bi lahko prihranili okoli 750 MWh na leto, če bi imel spletni iskalnik google namesto belega črno ozadje. Google se je na njegov članek odzval tako, da je ustvaril novo verzijo iskalnika s črno zaslonsko sliko, ki so ga poimenovali Blackle (http://www.blackle.com/). Oba iskalnika sta zasnovana na enak način, le da naj bi se pri uporabi Blackla porabilo manj energije.

Na varčevanje z energijo so se odzvali tudi v gigantu IBM. Predstavili so namreč prototip nove tehnologije, ki omogoča drastično večje hitrosti prenosa podatkov prek optičnih povezav z bistveno manjšo porabo energije, kot dosedanje električne in optične povezave. Tehnologija z imenom “green optical link” naj bi omogočala prenos podatkov s hitrostjo kar 8 Tb/s (8000 Gb/s), pri čemer porabi tja do desetkrat manj energije, kot dosedanji najzmogljivejši sistemi. Nov dosežek temelji na optičnih oddajnikih in sprejemnikih predstavljenih pred letom dni, zdaj pa so nove optočipe, kot pravijo tem komponentam, vgradili v elektronsko vezje in prikazali delovanje prototipa na razdalji okoli sto metrov. Kako pomemben je nov dosežek dovolj zgovorno govori podatek, da dosežena prepustnost zadošča za prenos tja do 5.000 sočasnih prenosov video posnetkov v visoki (HD) ločljivosti. Pri IBMu menijo, da lahko komercialno ponudijo tehnologijo že v nekaj letih, sočasno pa razvijajo že nove prototipe, ki bodo dosegli še večje prepustnosti. (IBM Press room,2008)

 

Tudi eden večjih ponudnikov računalniške opreme HP bo za zmanjšanje porabe energije do leta 2010 uporabil različne pristope, kot je uporaba učinkovitejših napajalnikov in naborov čipov ter programske opreme za upravljanje napajanja.

Izdelki z oznako EPEAT Gold vključujejo razne funkcije, ki podjetjem pomagajo pri zmanjševanju vpliva na okolje. Na primer, poslovni namizni računalnik HP Compaq dc7800 Business Desktop PC ima energetsko varčne funkcije, kot so najnovejši procesorji Intel Core 2 Duo, ki porabijo manj energije in zagotavljajo večje zmogljivosti kot prejšnje generacije. Eden najmanjših namiznih računalnikov za poslovna okolja, novi HP dc7800 Ultra-slim Desktop PC, je za 46 odstotkov manjši kot prejšnji model. Najvišjo stopnjo energetske učinkovitosti zagotavlja s 85-odstotno učinkovitim napajalnikom, ki je del standardne opreme.

Druga funkcija, ki prav tako pomaga zmanjšati porabo pri poslovnih namiznih računalnikih, so opcijski napajalniki 80 PLUS, ki so do 15 odstotkov bolj učinkoviti kot standardni modeli.

Na vseh osebnih računalnikih serije dc7800 je naložena programska oprema Verdiem SURVEYOR za oddaljeno upravljanje napajanja. Rešitev pomaga pri merjenju, upravljanju in zmanjšanju porabe energije osebnega računalnika tudi do 33 odstotkov (za približno 200 kilovatnih ur na letni ravni). (Hp.com,2008)

Ne glede na vse do sedaj povedano še vedno velja, da je sama proizvodnja računalniške opreme zelo potratna. Tako naj bi bila zdelava povprečnega osebnega računalnika kar petkrat bolj potratna kot izdelava avtomobila. Leta 2004 je UN univerza, ki ima sedež v Tokiu, razkrila, da je za izdelavo tipičnega namiznega računalnika potrebnih 240 kg fosilnih goriv, 22 kg običajno zelo strupenih kemikalij in 1500 kg vode. Tako je za osebni računalnik, ki v celoti tehta približno 24 kg, potrebna desetkratna količina fosilnih goriv, medtem ko je za izdelavo avtomobila potrebna le dvakratna količina, odvisno od teže. To je vsekakor podatek, nad katerim bo bil marsikdo presenečen. Kot navaja Computer Industry Almanaca, je bilo v prvih tridesetih letih računalniške industrije prodanih 1,4 milijarde enot. V naslednjih petih letih bo po trenutnem trendu povpraševanja prodanih kar 1,3 milijarde enot, kar pomeni, da bo v petih letih prodano skoraj toliko enot kot v prvih tridesetih letih. Ne narašča pa samo prodaja računalnikov, v strmem porastu je tudi prodaja mobilnih telefonov. Ugotovili so namreč, da povprečni uporabnik zamenja mobilnik po približno dveh letih. Ob vsem tem se normalno poraja vprašanje, kam z starimi stvarmi. To večinoma konča v reciklažah, kar po nekaterih podatkih predstavlja približno 4% vseh odpadkov v Evropi, pri čemer ta delež narašča trikrat hitreje kot delež katere koli druge vrste odpadkov. Tako naj bi se po nekaterih podatkih  na britanskih smetiščih nabralo letno dva milijona osebnih računalnikov in 14.000 ton odpadnih tiskalniških kartuš. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da te komponente vsebujejo tudi nevarne snovi, ki na odlagališčih pronicajo v podtalnico, ob sežiganju pa se sproščajo nevarni plini, ki gredo v ozračje.

 

Pogled na mlin, v katerem izginjajo računalniki, iz njega pa prihajajo delčki, manjši od 2 cm.

Toda negativni vplivi teh elektronskih izdelkov niso samo med njihovo izdelavo in uničenjem, temveč tudi med delovanjem. Po podatkih US Department of Environment naj bi pisarniška in telekomunikacijska oprema porabili 3% vse električne energije v ZDA, pri čemer odpade kar 40% tega deleža na računalnike. Britanska organizacija Energy Saving Trust, ki ozavešča ljudi glede varčne porabe električne energije, trdi, da bi lahko Britanci letno (ocena za leto 2005) privarčevali kar 41 milijonov funtov in v ozračje izpustili 220.000 ton ogljikovega dioksida manj, če bi računalniške zaslone izklapljali, namesto da jih puščajo v načinu stand by. Še več, kar 740 milijonov funtov bi lahko privarčevali, če bi redno izklapljali glasbene stolpe, TV-sprejemnike, DVD-predvajalnike, polnilce telefonov in set top bokse, in tako v ozračje izpustili 4 milijone ton ogljikovega dioksida manj. Velika težava je torej brezbrižnost in nerazgledanost samih uporabnikov.  (Tadej Kirinčič, SwPower,2008)

Uporabniki teh naprav bi se marali zavedati, da pri zmanjševanju negativnega vpliva na okolje lahko pomaga vsaka, še tako majhna stvar. In če si že ogledujemo hibridne avtomobile, sončne celice in varčne gospodinjske aparate, lahko tudi pri nakupu računalnika poskrbimo, da ima naša odločitev čim manjši vpliv na okolje.

Prvi dejavnik, ki ga lahko upoštevamo, je poraba električne energije. Osebni računalniki vse bolj pogosto delujejo cele dneve in pri tem lahko porabijo veliko električne energije, zaradi česar je pomembno, da izberemo računalnik z nizko porabo. Ne le da bo imel manjši vpliv na okolje, temveč bo navsezadnje tudi prispeval k manjšemu mesečnemu računu za elektriko.

Ob vsem tem pa je le spodbudno dejstvo, da vedno več okoljevarstvenih organizacij opozarja na vse te škodljive vplive IT tehnologije na okolje, pri čemer dajejo poudarek na prekomerno porabo energije za delovanje podatkovnih centrov.Prekomerna  poraba energije lahko vpliva na industrijo, saj danes stroški za energijo predstavljajo kar 10% celotnega IT proračuna, v prihodnosti pa se lahko povzpnejo na 50%. Vse to navedeno kar samo po sebi kliče po sprejetju primerne zakonodaje, ki bi kaznovala podjetja z velikimi podatkovnimi centri, ki na porabo energije ne pazijo, samo načrtovanje podatkovnih centrov po bo moralo postati bolj premišljeno.

Toda kljub zaskrbljenosti in zastavljenemu cilju večje okoljske sprejemljivosti podatkovnih centrov, je le mali delež IT organizacij pripravil potrebne načrte, večina IT direktorjev pa je svojo uspešnost pri zmanjševanju porabe energije ocenila kot slabo. V obdobju rastočih stroškov za energijo in zaskrbljenosti zaradi globalnega segrevanja tako poraba energije v podatkovnih centrih še vedno raste, ugotavljajo pri BPM Forumu.

Kot najpogostejši razlog neuspešnosti so v raziskavo vključeni IT direktorji navedli pomanjkanje sredstev in operativnih virov, čeprav se zavedajo, da lahko z rešitvami, ki porabijo manj energije, na daljši rok ustvarijo občutne prihranke. Izdatki za energijo so se v zadnjih dveh letih tako podvojili, predvsem zaradi eksplozije podatkov in bolj energijsko zahtevne strojne opreme. (aNET,2008)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

april 27, 2008 Posted by | Uncategorized | Komentiraj

5. POVZETEK

Glede na vse do sedaj povedano lahko sklepam, da so pred človeštvo postavljeni veliki izzivi glede ravnanja z okoljem. Moralo bo priti do globalnega nadomeščanja energijskih virov in zmanjševanja porabe energije. To bo imelo vpliv tako na družbo, kot na človeško civilizacijo v celoti. Tako lahko rečem, da problem globalnega segrevanja ni samo tehnološki problem industrijske družbe, temveč je to tudi družbeni problem. Namreč, premikanje podnebnih pasov proti severu ima lahko za posledico pravo preseljevanje narodov, kar se je verjetno v zgodovini človeštva tudi že dogajalo. V tem primeru se bi ustvarile velike napetosti med državami na severu in jugu. Kaj bi to pomenilo v sedanji dobi jedrskega orožja, pa si lahko vsak sam predstavlja.

V kolikor pa sprejmemo tezo tistih, ki pravijo, da je vse to le pretveza za izkoriščanje svojih ineteresov, tako političnih kot gospodarskih, bi lahko res gledali na te globalne spremembe skozi drugo prizmo. Zato so v tej smeri prav zanimivi razni forumi, eden je ta.(feri)

april 27, 2008 Posted by | Uncategorized | Komentiraj

6. ZAKLJUČEK

Med izdelavo te seminarske naloge, oziroma med iskanjem primernega gradiva na to temo na internetu, sem prišla do par zanimivih ugotovitev.

Najprej sem naletela na veliko množico raznih prispevkov, iz katerih je bilo kar težko izbrati vsebinsko zanimive in dovolj strokovne. Pri tem pa sem zasledila, da se eni in isti članki dobesedno pojavljajo na različnih spletnih straneh, objavljenih od različnih avtorjev.

Včasih je naveden vir, veliko pa je kar copy-paste tehnike. Predvsem je tega veliko v novičarskih skupinah (newsgroups).

Drugo kar sem opazila je to, da se včasih kake podatke interpretira kar po svoje. Tako zna biti kakšen podatek tudi vprašljiv. To velja predvsem za spletne forume (web forums).

Največ uporabnega gradiva pa sem zasledila predvsem na iskalnikih google, najdi.si in yahoo.

april 27, 2008 Posted by | Uncategorized | Komentiraj

7. SPLETNI VIRI

Spletne strani:

1. http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html

2. http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijska_tehnologija

3. http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacija

4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Strojna_oprema

5. http://sl.wikipedia.org/wiki/Programska_oprema

6. http://sl.wikipedia.org/wiki/IKT

7. http://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEba

8.http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dru%C5%BEbeni_determinizem&action=edit&redlink=1

9. http://www.umanotera.org/index.php?node=116

10. http://www.kvarkadabra.net/article.php/20040511201550810

11. http://www.gape.org/gapes/prispevki/chalko/geophysics_si.htm

12. http://www.whrc.org/resources/online_publications/warming_earth/images/Fig2-CO2-Temp.jpg

13. http://www.kemija.org/index.php?option=content&task=view&id=69

14. http://sl.wikipedia.org/wiki/Industrijska_revolucija

15. http://sl.wikipedia.org/wiki/Neobnovljivi_viri

16. http://www.z-tangram.si/tangramdata/pdf/TOPLAGRE.PDF

17. http://www.microsoft.com/slovenija/novinarji/novice/it/2007/12/2007121803.mspx

18. http://www.agencijanet.si/podatkovni-centri-odgovorni-za-cetrtino-izpustov-co2-ja/

19. http://royal.pingdom.com/?p=276

20. http://www.blackle.com/

21. http://www-03.ibm.com/press/us/en/pressrelease/23607.wss

22. http://www.hp.com/sbso/solutions/pc_expertise/energy-efficient-computing/epeat.html

23. http://www.swpower.si/utrip-znanosti/q/prikazi/221

24. http://www.kolosej.si/filmi/film/neprijetna_resnica/

25. http://earth.google.com/outreach/index.html

 

 

Video:

1. http://www.youtube.com/watch?v=74RsmmUrw08

2. http://www.youtube.com/watch?v=BEMbNiJe5KQ

3. http://www.youtube.com/watch?v=YL4cFjmnQT8

4. http://www.youtube.com/watch?v=Io-Tb7vTamY

 

april 27, 2008 Posted by | Uncategorized | Komentiraj